Jan Jurečič v soboto proti svojim

Pri 23 letih Jan Jurečič živi rokometne sanje. Pri Celju Pivovarni Laško je okusil slast igranja v Ligi prvakov, zdaj pa začutil, kaj vse je potrebno narediti, da bi konec maja, dočakal svoj prvi članski naslov državnega prvaka, kjer bo naslednji korak moral narediti to soboto, ko v Zlatorog prihaja "njegova" Krka

Jan Jurečič se je RK Celju Pivovarna Laško pridružil pred to sezono, sedaj pa ga čaka prvi obračun proti njegovemu nekdanjemu klubu. Namreč v soboto, 31. marca bo v Zlatorogu gostovala MRK Krka. Jan vas vse vabi na tekmo, ki bo ob 18. uri, v nadaljevanju pa si lahko preberete krajši intervju z njim. 

V Celju ste od avgusta 2017, ko se je s kondicijskimi pripravami začel najbolj neprijeten del tekmovalnega leta. Od takrat je minilo že kar nekaj časa. Ste se že privadili na novo delovno okolje, na nošenje dresa kluba, o katerem sanja prenekateri slovenski in tudi obetavni tuji rokometaš?

“S tem ni bilo težav. Soigralci so me toplo sprejeli, tudi strokovni štab, skupaj z upravo kluba, so mi bili vselej na voljo, ko sem kaj potreboval. V Celju se počutim zelo dobro, s fanti se družimo tudi izven rokometnega igrišča, tako, da mi ni nikoli dolgčas. Pomembno je, da so mi igralci pomagali v trenutkih, ko se je bilo potrebno vklopiti v moštvo in na tem področju ni težav. Mislim, da dobro sodelujemo, v začetku sezone morda bolje, kot ta hip. Takrat je bilo v Zlatorogu težko vsakomur, ki nam je stal nasproti, ta hip pa nam igra še ni v popolnosti stekla, a verjamem, da bo že na naslednji tekmi drugače.”

Kaj je bil za vas ključen razlog, da ste se odločili, da dres novomeške Krke zamenjate z dresom Celja Pivovarne Laško?

“Pred prihodom v Celje sem bil nervozen, si zastavljal vprašanja, kako ta evropski aparat deluje, kako se bom znašel. Strahu pred tem, kako se bom znašel, kako bo živeti sam, nisem imel. Starša delata v tujini in sem se tega privadil. Nenazadnje sem tudi študiral. Pomembno je bilo le, kako se bom privadil na nove soigralce. Celje je bila moja tiha želja, saj gre za serijske slovenske prvake, odhod v tujino pa bi bil morda preuranjen.”

Pred leti ste ob dvobojih Lige prvakov uživali pred malimi zasloni, morda vsake toliko časa na tribuni v živo spremljali kakšno tekmo, letos pa ste v omenjenem tekmovanju dočakali prve minute. Kakšen je občutek?

“Občutek je bil fenomenalen. Nikoli še nisem igral pred tako publiko, tako glasnimi navijači. Zagotovo je bila prisotna pozitivna nervoza, ampak ko se je tekma začela tega nisem več čutil. Vesel sem bil, da lahko igram proti takšnim zvezdnikom.”

Kako pa je premagati velikana evropskega rokometa?

“Če sem v prejšnjem odgovoru uporabil besedo fenomenalno, potem sem uporabil napačno besedo. Nekaj izjemnega, vsekakor. Tega si nisem predstavljal, saj je po koncu minule sezone moštvo zapustilo nekaj nosilcev igre, nekaj izjemno kakovostnih posameznikov. Letos sem si tako samo želel, da bomo držali priključek z uglednimi tekmeci, da jih bomo premagali pa je bila neka tiha želja. Ampak zgodilo se je in zelo sem vesel, zaradi tega!”

Če je Liga prvakov štiri razvojne stopnje višje od domačega prvenstva pa je regionalna liga SEHA približno dve stopnički višje. Ste začutili tudi to?

“Večina tekem v ligi SEHA je bolj zahtevnih, saj ti nasproti stojijo prvaki in podprvaki držav udeleženk. Potovanja so vsekakor dejavnik, ki pušča posledice, saj si bil v preteklosti vajen, da je najdaljše gostovanje dve uri. Tu pa je do Prešova recimo 12 ur in vožnja ponoči, telo se naslednji dan obnaša čisto drugače. A zame so izjemnega pomena izkušnje na tej ravni, vesel sem vsake minute, ki sem jo imel na voljo.”

A prišli ste v zelo neprijetnem trenutku. Ko se je od Celja poslovil Blaž Janc, ljubljenec občinstva, skupaj z Galom Margučem pa sta bila primorana stopiti v velike čevlje. Je bilo tudi zaradi tega, kaj težje, saj so mnogi pomislili, da prihaja novi Janc?

“Seveda je bilo. Tudi sam sem malo starejši, ljudje pričakujejo, da prihaja okrepitev, a težko je naslediti igralca, kot je bil Blaž. Z Galom sva se že pred sezono dobro zavedala, da se je potrebno potruditi, če želiva zapolniti vrzel, ki je nastala ob njegovem odhodu. Je pa po drugi strani Janc pogosto zaigral na desnem zunanjem.”

Liga prvakov je za letošnjo sezono končana zgodba. Zakorakali ste v državno prvenstvo, ki je precej izenačeno. Morda tudi zaradi dejstva, da ste odigrali veliko več tekem, kot vaši tekmeci v boju za naslov državnih prvakov. Morda tudi zaradi tega kasneje zlomite tekmeca in pridete do želenih točk?

“Morda. Ritem sreda – sobota vsekakor pušča posledice, časa, da bi se pripravljali na tekmeca teden dni, nismo imeli. Težava pa so tudi poškodbe nekaterih nosilcev igre in veliko težje igramo v prvenstvu. Verjamem, da ko se vsi vrnejo, bomo mirno pripeljali prvenstvo h koncu in osvojili naslov državnih prvakov.”

Naslova članskega državnega prvaka še nimate. Koliko je v mislih igralca nekaj takšnega, glede na to, da si tekme sledijo, kot po tekočem traku, da je blizu F4 lige SEHA, F4 pokalnega tekmovanja?

“Nisem obremenjen z nobeno od lovorik. Skupaj s soigralci razmišljamo o vsakemu tekmecu posebej, saj ni dobro gledati predaleč naprej. Do konca je še 8 tekem, tekmeci ti ne pustijo dihati, naš cilj pa je, da vsako od tekem končamo z osvojenima dvema točkama. Do je edini recept, da prideš do zastavljenih ciljev.”

Prvič odkar ste slekli dres Krke in oblekli celjskega, bosta igrali proti nekdanjim soigralcem. Je prisotna trema?

“Ne, nikakor. Upam, da se izkažem, da bodo moji nekdanji soigralci videli, zakaj sem zamenjal delovno okolje. Upam, da se ne bodo predolgo upirali, da bomo končno tudi v državnem prvenstvu odigrali eno mirno tekmo, kjer bomo od uvodnega sodniškega žvižga, do samega izteka igralnega časa, narekovali ritem.”

Ste v Celju našli morda rokometnega vzornika, ali ga je bilo potrebno poiskati drugje?

“Pravzaprav danes vzornika nimam. Ko sem bil mlajši je bil to Luc Abalo, proti kateremu sem v letošnji sezoni igral. Sicer pa gre pri mojih letih bolj zato, da se od starejših in izkušenejših učiš profesionalizma. Pri Celju Pivovarni Laško je takšnih kar nekaj in vsak dan se naučiš, kaj novega.”