9. feb, Aktualno

V zadnjem času znova vedno bolj postaja aktualno vprašanje nastopanja slovenskih klubov v regionalni rokometni ligi, ki je zaživela z začetkom tekoče sezone. Slovenski klubi v njej še ne nastopajo, a liga se po začetnih težavah postavlja na noge, tako po tekmovalni, kot tudi organizacijski plati in se bo, kot kaže v prihodnosti še okrepila. Ta liga na ta način postaja velika priložnost za najboljše slovenske klube, da držijo korak z najboljšimi evropskimi ekipami, praktično pa edina priložnost za slovenski rokomet, da obdrži, oziroma dvigne kakovostno raven, slovenska rokometna reprezentanca pa obdrži korak z najboljšimi na svetu. Kako na regionalno tekmovanje, oziroma njegove prednosti in slabosti gledajo pri RK Celje Pivovarna Laško, smo se pogovarjali z direktorjem kluba, Romanom Pungartnikom.

Roman, domače prvenstvo se počasi bliža zaključnemu delu tekmovanja, zato so ponovno vsak dan vse glasnejša vprašanja glede sodelovanja slovenskih klubov v njej. Kako vi gledate na to ligo?

Naš klub je bil prisoten praktično na vseh sestankih pred ustanovitvijo SEHA lige, kar torej pomeni, da nas sodelovanje v takšnem regionalnem tekmovanju zanima. Vseeno se v uvodni sezoni nismo odločili za sodelovanje in smo raje z zanimanjem spremljali ter analizirali kako bo potekala prva sezona te lige. Ves čas smo v kontaktih z odgovornimi, prav tako pa poizkušamo informacije pridobivati tudi s strani ostalih, ki v tej ligi nastopajo ali pa jo podrobneje spremljajo. Glede na do sedaj zbrane podatke ta liga počasi pridobiva na vseh področjih, med samim potekom tekoče sezone so razrešili mnoga odprta vprašanja, ki so se pojavljala pred samim začetkom in zaradi katerih smo bili malce skeptični. Po drugi strani smo prisluhnili tudi tistim, ki so trdili, da imamo doma dovolj zanimivo tekmovanje in da regionalnega združevanja ne potrebujemo. Skupaj smo se podali pod okrilje Rokometne zveze Slovenije in v tem času apelirali na slovenske rokometne klube, da storimo korake naprej. Žal je bilo do sedaj storjenega le malo, kar je po eni strani glede na gospodarski položaj razumljivo. Našo ligo smo želeli narediti močnejšo, a kot kaže trenutni položaj, je razkorak med vodilnimi tremi klubi in ostalimi zelo velik. Če pogledamo le točkovno, je razlika med tretjim in četrtim že deset točk in bo do konca rednega dela tekmovanja verjetno še večja. Ogromne pa so razlike tudi na vseh drugih plateh. Mi, če bomo želeli nekako držati korak z Evropo, moramo storiti korak naprej in kot kaže v tem trenutku, bi regionalna liga to vsekakor bila.

Omenili ste odprta vprašanja pred začetkom lige. Katera ste imeli v mislih?

Pred začetkom regionalne lige je bilo preveč nerešenih vprašanj. Ni bilo jasno kdo bo nastopal, kako bo potekalo tekmovanje, kako bo s stroški tekmovanja in še več organizacijskih zadev. Lahko rečem, da je vodstvo tega tekmovanja v kratkem času naredilo ogromno. Seveda so še vedno prisotne težave in porodni krči, ne nazadnje gre za povsem novo tekmovanje in ligo, zato je to razumljivo. Poleg tega nam je v spominu ostal še podoben poizkus ustanovitve takšne lige, ki pa se je izjalovil. A tekom sezone so pridobili sponzorje, ki krijejo stroške tekmovanja in prevozov za ekipe, za ligo stojijo nacionalne zveze sodelujočih, ki so podpisale pristopne izjave. To torej pomeni, da nam ni potrebno skrbeti ali bomo lahko zagotovili zadostna sredstva za dolge poti, kar je bil pred začetkom eden glavnih pomislekov. Po drugi strani vse nacionalne zveze, oziroma sodelujoči, aktivno upravljajo ligo, tako, da so nekatera natolcevanja povezana z mafijo, ki smo jih lahko zasledili v izjavah nekaterih slovenskih rokometnih delavcev, povsem iz trte izvita. Vodstvo lige nas je že večkrat povabilo, da smo se sami lahko prepričali na kakšen način liga deluje in lahko rečem, da smo bili z videnim zadovoljni, vedno pa se da zadeve izpeljati še bolje, zato vidim še številne možnosti za napredek.

Ne mislite, da vam poizkuša vodstvo tega tekmovanja nekoliko olepšati dejansko stanje?

To je nekaj takšnega, kot če vi npr. prodajate avtomobil. Vsekakor boste najprej našteli vse dobre zadeve, a vsak bo avto tudi preizkusil, zato je vedno dobro, da ste odkriti, če želite avto dejansko prodati, vedno pa na koncu obstaja določeno tveganje, ki ga poizkušate zmanjšati na minimum. Podobno je tu. Vodstvo tekmovanja nam je, verjamem realno, predstavilo trenutno situacijo in predstavilo nam je tudi težave, ki se pojavljajo. Težave obstajajo, to je dejstvo in so povsem rokometne narave. Težave so večinoma enake, kot jih imamo v slovenski ligi, predvsem pa izstopajo tiste povezane s sojenjem, kar je vedno in povsod aktualno. A tudi tu je veliko prostora za napredek, gre za področje, kjer imamo mi z reševanjem veliko izkušenj. Z vstopom slovenskih klubov, bi priložnost za sojenje dobili tudi slovenski sodniki, ki bi na ta način dobili veliko možnosti, da bi sodili močne tekme in prav tako pridobivali mednarodne izkušnje. Poleg tega vsak klub, ki pristopi k ligi, dobi svojega predstavnika v vodstvu tekmovanja. Z drugimi besedami, več slovenskih klubov bo imelo večji vpliv in nadzor nad delom, z našimi izkušnjami pa bi lahko na tem področju ogromno napredovali. Kot sem dejal že prej, informacije o ligi zbiramo tudi drugje in na podlagi teh smo v zadnjem času vse bolj naklonjeni vstopu v najkrajšem možnem času. V času Evropskega prvenstva sem se srečal s predstavniki iz ostalih držav, ki v ligi sodelujejo. V BiH ima sicer njihov, v zadnjih letih najboljši klub, Bosna Sarajevo, velike težave, ki pa niso povezane z nastopanjem v regionalni ligi. A z regionalno ligo so ponoven vzpon doživeli nekateri drugi klubi, kot sta Borac Banja Luka in Ljubuški, tako da so dobili večjo širino, domov pa so se vrnili nekateri izvrstni igralci. Makedonci, ki so na zadnjem Evropskem prvenstvu doživeli izjemen uspeh, le tega v največji meri pripisujejo prav regionalni ligi. Z nastopanjem v njej so njihovi igralci dobili večje število kvalitetnih tekem in si tako pridobili izkušnje, ki so jih s pridom izkoristili, tudi na za nas, tako boleči tekmi za peto mesto. Metalurg se je na drugi strani po številnih letih, preko kvalifikacij prebil v Ligo prvakov, kjer prav tako ne igra obrobne vloge. Hrvaška pa je veliko dobila na izenačenosti njihove lige. Zagreb in Nexe se namreč priključita šele v končnici in domača liga je s tem celo dobila na atraktivnosti. Ti dve ekipi sta prej vse ostale premagovali z veliko razliko in posledično ni bilo zanimanja. Sedaj pa je liga izenačena, povečal se je medijski interes zanjo, to so mi potrdili tudi hrvaški novinarji, poleg tega pa je tu še SEHA liga, tako, da se o rokometu piše in govori še več in na koncu so zadovoljni vsi, največ pa je pridobil prav rokomet kot panoga.

Kakšna bo torej vaša odločitev glede vstopa v ligo?

Poglejte, tu ne bo šlo le za našo odločitev, temveč morajo stališče, s pomočjo Rokometne zveze Slovenije, jasno zavzeti vsi prvoligaši. Naše je jasno, mi se želimo tej ligi priključiti in verjamem, da bomo naleteli na posluh ostalih rokometnih sredin in krovne rokometne zveze. To vprašanje je že obravnaval Upravni odbor našega kluba in vsi sponzorji so zavzeli jasno in enotno stališče, da moramo narediti vse, da se tej ligi priključimo, saj bomo s tem veliko pridobili. Po sponzorski plati bi bilo vključevanje v regionalno ligo velik plus, saj gre za 20-milijonski trg. Na tem trgu ima naš klub uživa velik ugled in ni naključje, da si nas želijo v tej ligi. Prepričani smo, da bi z vstopom v to ligo veliko pridobili, prav tako pa bi pridobili ostali slovenski klubi. Za nas ter Velenje in Koper, če bi se priključila, bi bila ta liga izjemna priložnost, da lahko v teh težkih gospodarskih časih ustvarimo nek dodaten prihodek. Namreč ob pokritih stroških tekmovanja, sem prepričan, da bi bila ta liga za gledalce veliko bolj zanimiva. Samo poglejte koliko gledalcev si ogleda tekme SEHA lige, na nekaj tekmah jih je bilo po 5000, večino pa si jih ogleda po nekje 3000. In ne govorimo le o Zagrebu, tu so še Metalurg, Vardar, Tatran Prešov, Borac, Nexe, videli bomo kaj bo z Bosno, če vstopimo Slovenci, se bosta priključila tudi Veszprem in Pick Szeged, željo imajo tudi Poljaki. To pomeni derbi v vsakem krogu, saj bi v tem tekmovanju nastopalo kar pet do sedem udeležencev Lige prvakov. Tekme bi lahko neprestano spremljali v treh slovenskih krajih in preko TV. Zanimivo bi bilo videti kakšno je mnenje javnosti, navijačev, ali bi si želeli spremljati tako močne tekme. Ta liga je tudi velika priložnost za slovenska podjetja in nove sponzorje, ki bi dobili priložnost biti prisoten na veliko večjem trgu, ki ga že poznajo in na katerem so že delovali.

Kaj bi torej odhod trojice slovenskih klubov pomenil za slovensko ligo?

O tem je morda celo malce prezgodaj govoriti, saj ni jasna še nobena odločitev. Povsem jasno pa je, da se morajo v naši ligi zgoditi spremembe. V zadnjih petih sezonah se je le enkrat zgodilo, da se je liga zaključila z enakim številom ekip, kot se je začela. Že prej sem povedal, da smo mi pozvali k spremembam, ki pa jih, vsaj drastičnih ne, še ni. Omenil sem tudi razkorak med vodilno trojico in ostalimi. In kot kaže, se bo ta še povečal, saj številne rokometne sredine javno napovedujejo prehod na amaterizem. S tem seveda ni nič narobe, a mi govorimo, da imamo profesionalno ligo in dejstvo je, da bo ob takšnem nadaljevanju tudi nam, vodilnim klubom, padala kvaliteta. Tega pa si ne želimo in verjamem, da to tudi ni v interesu slovenskega rokometa. Domača liga v tem trenutku sicer ima sponzorja, a razmerja in vstop niso povsem jasna, zato govoriti o izgubi sponzorjev v primeru odhoda najboljših treh klubov v regionalno ligo, ni povsem na mestu, poleg tega pa bi se ti trije tako morali nato vrniti v končnico tekmovanja. Glede na to, da nastopamo v najbolj uspešni kolektivni panogi v Sloveniji, je bilo v zadnjih letih narejenih premalo sprememb in enostavno nismo šli v korak s časom. Že dolgo govorimo o licenciranju, ki ga še vedno ni, sedaj ga postopoma uvajamo, pa še to bolj zaradi zahtev Velenja, Kopra in nas, ker enostavno ne želimo več tekmovati na ta način. Vsi se sprašujejo kaj bi nastopanje teh treh klubov pomenilo za slovenski rokomet, oziroma ali bi mu škodovalo. Mar res? Se je kdo vprašal kaj bi za nas pomenil obstanek ob prej naštetih dejstvih? Težave klubov se bodo še stopnjevale in razkorak bo vedno večji. To pomeni, da bo tudi nam padala kvaliteta, ne bo obiska v dvoranah, ta pa je lahko največji vir dodanega prihodka, ki ga najboljši klubi nujno potrebujemo. Posledično bo padla kvaliteta slovenskega rokometa in ogromno bo izgubila reprezentanca, ki je sestavljena iz igralcev teh treh klubov in iz naših igralcev iz tujine. Poglejte te naše mladeniče, če ne bodo imeli tekem na dovolj visokem nivoju. V Srbiji smo imeli malce sreče in dosegli vrhunski rezultat, a zgolj na srečo se ne moremo zanesti. Ti fantje potrebujejo močne tekme pred številnimi gledalci in le tako bodo dobili izkušnje, s katerimi bodo lahko še naprej razveseljevali navijače.

Je potemtakem vstop v regionalno ligo edina možna rešitev?

Ne vem, če je to edina  možna rešitev. Kot sem dejal, smo poizkušali že veliko. Je pa vsekakor naša želja v tem trenutku vstop v to ligo in kakor vem, enako razmišljajo vsaj še pri enem od vodilnih treh klubov. Ne glede na to ali se bomo pridružili tej ligi, mora tudi v Sloveniji priti do sprememb. Naša dvanajst, se opravičujem, enajst članska liga mora doživeti korenite spremembe. In odhod te trojice bi lahko bil celo zelo pozitiven. Prej sem omenil hrvaški primer in tudi pri nas bi lahko bilo podobno. Zamislite si na primer osemčlansko ligo brez trenutno vodilne trojice. Bila bi izjemno izenačena, zanimiva, v vsakem krogu bi se praktično igral derbi in vse do zaključka rednega dela bi se ekipe borile za vrh in končnico za prvaka, ki bi se je seveda udeležili vsi trije klubi, ki bi nastopali v regionalni ligi. Rokomet bi pridobil na atraktivnosti, več bi bilo medijskega prostora, saj bi se poročalo tako iz domačega, kot regionalnega tekmovanja. Spremljali bi lahko lokalne in v regionalni ligi tudi velike derbije, tako slovenske, kot z ostalimi evroligaši. Večji bi bil obisk. Tako pri nas, kot tudi v slovenskem prvenstvu, kjer gledalci ne bi prišli gledati le Velenja, Kopra ali Celja, kajti tedaj bi se njihova ekipa borila za vrh, zato tudi ni bojazni, ki jo nekateri omenjajo, da bi se umaknili sponzorji teh drugih ekip. Nasprotno, bili bi še bolj zadovoljni, saj bi se njihovo ime pojavljalo ob vrhu razpredelnice ob povečani gledanosti tekmovanja.  In naši, po večini mladi igralci, bi si pridobivali izkušnje na mednarodnem prostoru iz tedna v teden, kar bi bilo za slovenski rokomet vsekakor zelo dobrodošlo in pomembno, še vedno pa bi najboljši klubi sodelovali v Pokalu Slovenije in bi jih tako lahko že v prvem delu sezone spremljali v domačem tekmovanju.

Kako torej naprej, kakšni bodo vaši naslednji koraki?

Mi smo v začetku tega tedna na RZS poslali pismo z željo, da RZS razišče možnosti vključevanja v regionalno tekmovanje. Morda bi zveza takoj morala pozvati vse prvoligaške klube k odprti diskusiji in verjamem, da lahko z dobro voljo in razumevanjem dosežemo dogovore, ki bodo v korist prav vseh rokometnih akterjev v Sloveniji. Ne glede na to, kakšno bo to, bo revolucija, ki jo v nekaterih medijih omenjajo, vsekakor potrebna in nujna. To je ne nazadnje tudi naša dolžnost. Naš klub zagovarja poštenost in transparentnost in tako tudi delujemo in bomo delovali. Res pa je, da če želijo nekateri v vsem videti slabe in negativne stvari, jih bodo, pa naj jih še tako prepričujemo. A kot sem dejal, verjamem, da bomo dosegli širši konsenz ter da bomo našli rešitve, ki bodo pozitivno in stimulativno vplivale na razvoj in kvaliteto slovenskega rokometa.